NOČ V KNJIŽNICI 2023
12 zlatih bralcev si je prislužilo poleg knjižne nagrade tudi našo prav posebno nagrado - noč v knjižnici, ki smo jo izpeljali 9. junija - že drugič v novi knjižnici. Svojo zbirko Luka bere nam je predstavil Jon Kanjir, kako se knjige lotiš kot ilustrator, nam je predstavila Sara Irman Kolar, naši devetošolki Žana in Kaja sta predstavili čisto svežo pesniško zbirko Misli o mislih. Pripravili smo si večerjo, raziskali polnočno okolico šole, se igrali družabne igre in skrivalnice, malo noči pa je še ostalo za branje in spanje.
NOČ V KNJIŽNICI 2022
Po dveh letih smo končno spet izpeljali NOČ V KNJIŽNICI za zlate bralce letošnjih devetošolcev. Ta je prvič potekala v naši šoli, v novi knjižnici. Obiskal nas je gost, mladi pisatelj Jon Kanjir, predstavljali smo svoje najljubše slikanice in njihove zgodbe. Pripravljali smo tradicionalne tortilije in palačinke. Nočni sprehod po Mozirju smo začinili s srhljivimi zgodbami. Izkoristili smo naš prehod v atrij, kjer smo se iglrali s svetlobo in temo ob zgodbah, čudovito nočno nebo pa nas je nagradilo z zvezdnimi utrinki. Spanje? Ah, spali bomo drugič, preveč je bilo vznemirljivo, da bi kdo mirno spal...
NOČ V KNJIŽNICI 2020
Tudi letos bodo zlati bralci naše šole preživeli Noč v knjižnici na POŠ Šmihel nad Mozirjem. To se bo zgodilo v okviru projekta Noč knjige, v katerem nešteto slovenskih bralcev obišče katero od prireditev tega projekta in tako na poseben način doživi noč branja. V Šmihelu bomo kuhali, dramatizirali, odšli na lunin sprehod, si pripovedovali srhljive zgodbe ob ognju, se igrali družabne igre in si ogledali film. Morda bomo tudi malce zadremali, ampak samo za to, da jo bomo lahko zjutraj peš mahnili nazaj v Mozirje.
Komaj čakamo!
Komaj čakamo!
NOČ V KNJIŽNICI 2016
Naša šolska knjižnica je majhna in natrpana s knjigami. Bralcem zato ni dano, da bi v njej v miru brali, kaj šele spali. Kako neki bi izgledala noč v takšni knjižnici? In kaj bi se v njej ponoči dogajalo?
Nekateri bralci so bili še posebej vztrajni in so brali med drugim tudi za bralno značko celih devet let. Že drugo leto se na OŠ Mozirje taka vztrajnost dodatno izplača, saj dobijo bralci poleg spominskega priznanja in knjige na koncu tudi polpenzion z različnimi aktivnostmi v knjižnici, pravzaprav na POŠ Šmihel. Tja se odmaknemo od "mestnega vrveža" v čudovito, neokrnjeno naravo, v domačnost majhne šole in si naredimo svoj poseben večer neponovljivih doživetij. Letos smo sami delali tortilje in palačinke, pretresli izbor mladinske literature, ki nas je najbolj navdušila ali pa nas kako drugače "očarala". Na nočnem sprehodu smo lučke pustili kar v žepih, saj je luna sijala, da bi ob njej lahko brali knjige. Vendar smo si raje pripovedovali zgodbe, se ve, da ne ravno romantične... Ko sem nam je naježila koža in smo našpičili ušesa ob manj znanih nočnih gozdnih zvokih, je bila vsaka beseda še močnejša in je imela dodano sporočilno vrednost. Ob družabnih in socialnih igrah smo se nasmejali in sprostili, v drugi polovici noči pa še malo zaspali.
Prekrasno sončno jutro nas je vrglo pokonci skupaj s šmihelskim zvonom tik ob ušesu in ta dan je prav klical po pohajanju v naravi. Za konec smo jo kar peš mahnili v dolino. Pot je bila čisto prekratka. Gremo še enkrat? Seveda, drugo leto, z novimi zlatimi bralci.
Nekateri bralci so bili še posebej vztrajni in so brali med drugim tudi za bralno značko celih devet let. Že drugo leto se na OŠ Mozirje taka vztrajnost dodatno izplača, saj dobijo bralci poleg spominskega priznanja in knjige na koncu tudi polpenzion z različnimi aktivnostmi v knjižnici, pravzaprav na POŠ Šmihel. Tja se odmaknemo od "mestnega vrveža" v čudovito, neokrnjeno naravo, v domačnost majhne šole in si naredimo svoj poseben večer neponovljivih doživetij. Letos smo sami delali tortilje in palačinke, pretresli izbor mladinske literature, ki nas je najbolj navdušila ali pa nas kako drugače "očarala". Na nočnem sprehodu smo lučke pustili kar v žepih, saj je luna sijala, da bi ob njej lahko brali knjige. Vendar smo si raje pripovedovali zgodbe, se ve, da ne ravno romantične... Ko sem nam je naježila koža in smo našpičili ušesa ob manj znanih nočnih gozdnih zvokih, je bila vsaka beseda še močnejša in je imela dodano sporočilno vrednost. Ob družabnih in socialnih igrah smo se nasmejali in sprostili, v drugi polovici noči pa še malo zaspali.
Prekrasno sončno jutro nas je vrglo pokonci skupaj s šmihelskim zvonom tik ob ušesu in ta dan je prav klical po pohajanju v naravi. Za konec smo jo kar peš mahnili v dolino. Pot je bila čisto prekratka. Gremo še enkrat? Seveda, drugo leto, z novimi zlatimi bralci.
