IGOR PLOHL - LEV ROGI
KO IGOR POSTANE ROGI
Vsak od nas je v nečem drugačen, poseben. Nekatere posebnosti pa so bolj opazne in očitne, zato jih včasih presenečeno pogledamo, se jim nasmejimo ali pa se ob nje malo spotaknemo. Veliko drugačnosti je med nami in na razredni stopnji smo v zadnjem marčevskem tednu poiskali in prebirali knjige o drugačnosti ter se o njih pogovarjali.
Pika na i našemu razmišljanju pa je bil obisk Igorja Plohla, učitelja, geografa, sociologa in pisatelja na invalidskem vozičku, ki je za nekaj trenutkov stopil v slikanico in svojo življenjsko zgodbo povedal skozi živalske like, med katerimi je Igor postal lev Rogi. Tudi ta je padel z lestve in si poškodoval hrbtenico tako, da ni mogel uporabljati zadnjih nog. Bal se je, da ne bo nikoli več počel stvari, ki jih je imel najrajši: kolesaril, planinaril, učil otroke in še mnogo drugega.
Toda prijatelji so ga spodbudili, mu pomagali. Danes živi samostojno in neodvisno življenje in počasi napreduje tudi v zdravljenju nog. Poleg prijateljev je bilo potrebne tudi precej močne volje, poguma in vztrajnosti.
Učenci višjih razredov so imeli pred tem pri urah oddelčne skupnosti temo »Iz knjige v življenje«. Obisk Igorja Plohla je naslov obrnil: Iz življenja v knjigo. Poleg slikanic o levu Rogiju je Igor pokazal še avtobiografsko delo Ne domišljaj si, v katerem iskreno in občuteno spregovori o dveh ključnih letih svojega življenja, ki se je naenkrat tako zelo spremenilo, a je Igorju uspelo tudi v novih pogojih najti življenjski smisel. Dosegel je samostojnost in neodvisnost in zdaj lahko počne vedno več stvari, za katere so mu nekoč rekli:Ne domišljaj si!
Gotovo ne bomo parkirali avtomobila na prostoru za invalide in bomo na to spomnili tudi druge. Srečanje pa nas je obogatilo še za eno spoznanje: karkoli se v življenju zgodi, vedno obstaja pot naprej. Kajti življenje je lahko kot mavrica na nevihtnem nebu, kakor je pričeval naš gost.
Janja Irman Kolar
Vsak od nas je v nečem drugačen, poseben. Nekatere posebnosti pa so bolj opazne in očitne, zato jih včasih presenečeno pogledamo, se jim nasmejimo ali pa se ob nje malo spotaknemo. Veliko drugačnosti je med nami in na razredni stopnji smo v zadnjem marčevskem tednu poiskali in prebirali knjige o drugačnosti ter se o njih pogovarjali.
Pika na i našemu razmišljanju pa je bil obisk Igorja Plohla, učitelja, geografa, sociologa in pisatelja na invalidskem vozičku, ki je za nekaj trenutkov stopil v slikanico in svojo življenjsko zgodbo povedal skozi živalske like, med katerimi je Igor postal lev Rogi. Tudi ta je padel z lestve in si poškodoval hrbtenico tako, da ni mogel uporabljati zadnjih nog. Bal se je, da ne bo nikoli več počel stvari, ki jih je imel najrajši: kolesaril, planinaril, učil otroke in še mnogo drugega.
Toda prijatelji so ga spodbudili, mu pomagali. Danes živi samostojno in neodvisno življenje in počasi napreduje tudi v zdravljenju nog. Poleg prijateljev je bilo potrebne tudi precej močne volje, poguma in vztrajnosti.
Učenci višjih razredov so imeli pred tem pri urah oddelčne skupnosti temo »Iz knjige v življenje«. Obisk Igorja Plohla je naslov obrnil: Iz življenja v knjigo. Poleg slikanic o levu Rogiju je Igor pokazal še avtobiografsko delo Ne domišljaj si, v katerem iskreno in občuteno spregovori o dveh ključnih letih svojega življenja, ki se je naenkrat tako zelo spremenilo, a je Igorju uspelo tudi v novih pogojih najti življenjski smisel. Dosegel je samostojnost in neodvisnost in zdaj lahko počne vedno več stvari, za katere so mu nekoč rekli:Ne domišljaj si!
Gotovo ne bomo parkirali avtomobila na prostoru za invalide in bomo na to spomnili tudi druge. Srečanje pa nas je obogatilo še za eno spoznanje: karkoli se v življenju zgodi, vedno obstaja pot naprej. Kajti življenje je lahko kot mavrica na nevihtnem nebu, kakor je pričeval naš gost.
Janja Irman Kolar
