BRALNI MARATON na predmetni stopnji, 2. februar 2013
|
3. Literarne delavnice - tudi pisali smo:
Nekoč se nama je zdelo, da letiva. Bili sva ptici, ki sva radi opazovali Zemljo. Veliki in barviti sva bili. Leteli sva visoko in se spustili zelo nizko. Zelo radi sva se igrali in opazovali druge živali. Oboževali sva drevo ob vodi, vrbo. Všeč nama je bila, ker so v njej živeli vsi najini prijatelji.
Nenadoma sva se vprašali ali sva res ptici ali samo sanjava. Zbudili sva se v naravi pod vrbo in ptice so letale nad nama. Vedeli sva, zakaj sva vse to sanjali. Obožujeva naravo, blizu nama je. Ostali sva v travi pod vrbo in poslušali ptice. Špela Pistotnik in Ana Rak, 6. a |
Jaz sem velika kača. Lahko plezam po drevesih, ne morem pa leteti. Nisem ena manjših, ampak sem velika kača. Ne morem dihati pod vodo, lahko pa skačem z dreves. Ne morem iti v vesolje, lahko pa živim na zemlji. Nimam las, saj imam luske. Vidim, da včasih ljudje bežijo pred menoj, zato jih hočem ugrizniti.
Boštjan Vodovnik, 6.a |
Potres sem. Skoraj vsi se me izogibajo, le pogumni si mi upajo pogledati v oči. V nekaj trenutkih lahko vse spremenim. Za nekatere prinašam slabo. Iz nekaterih stvari pa lahko naredim nekaj drugega.
Žan Herlah, 6. a |